Res je, da obstoječa zdravstvena kurativa ne omogoča ozdravitve ali nekakšne popolne zaščite pred virusi – pravo cepivo ni na razpolago, vendar se glede tega ne smemo panično obnašati in pričakovati skorajšnje mutacije ptičje gripe, ki bi ogrožala ljudi. Ptičja gripa in virus H5N1 se dogajata samo med ptiči/perjadjo in da bi se prenesla na ljudi, mora virus mutirati znotraj podobne imunske grupe, kot so ljudje in to mutirati v obliko, ki bo prenosljiva med ljudmi. Kandidat najbolj podobne imunske grupe (žival-človek) za mutacijo virusa je prašič. Kjer so prašiči, so tudi zelo verjetno ptiči in prvi bolj zaskrbljujoč preskok virusa naj bi se zgodil med tema dvema živalskima vrstama. Pri prašiču bi virus moral mutirati tako, da bi bil prenosljiv med prašiči, potem pa se iz prašiča preseliti na človeka in tam dodatno mutirati, da bi postal prenosljiv od človeka na človeka. Glede sosledja takega dogajanja in časa mutacije ni nobenih gotovih dejstev, da se bo to zgodilo v bližnji prihodnosti. Je pa zelo verjetno, da se bo to enkrat zgodilo, kdaj pa je težko napovedati. H5N1 je prisoten že od leta 1998, za posledicami okužbe pa je do sedaj umrlo nekaj več kot 100 ljudi.. Zato podajanje alarmantnih številk možnih smrtnih žrtev in primerjava s pandemijo leta 1918 (za posledicami epidemije je umrlo med 50 in 100 milijonov ljudi) nima nobene znanstvene podlage. Smrtnost leta 1918 je bila v veliki meri posledica konca 1. svetovne vojne, nemogočih higijenskih razmer, v katerih so živeli vojaki in ostali prebivalci (barakasta naselja, porušena mesta, umazanija…), velike selitve vojakov po celem svetu, ki so prenašali virus in kar je bistveno, ljudje so umirali večinoma zaradi sekundarnih obolenj in ne zaradi samega virusa. Sekundarna obolenja so bila največkrat bakterijska obolenja pljuč, posledično pljučnica in zaradi pomanjkanja antibakterijskih zdravil se je smrtnost bistveno povečala. Leta 1918 namreč niso poznali antibiotikov (penicilin je bil odkrit šele leta 1929). Danes imamo tudi na razpolago ogromno prehranskih dodatkov, ki povečujejo imunski system, zato bo tudi procentualna smrtnost v primeru določene pandemije mnogo manjša. Pri virusnih obolenjih je bistveno, da si izboljšamo imunski system in na ta način se najlažje pozdravimo.

Zatorej je panično nakupovanje protivirusnih zdravil popolnoma nepotrebno – ne vemo, v kaj bo mutiral določen virus, tudi panika glede same pandemije je nepotrebna – ne vemo, kdaj bo nastopila, niti kako pogubna bo.

Toliko glede ptičje gripe in panike okrog nje.