Natrijev glutaminat (MSG, engl. Mono Sodium Glutaminat) se skriva za mnogimi imeni dodatkov, ki jih proizvajalci predelane hrane dodajajo v svoje prehranske izdelke, da bi jih ljudje rajši jedli.

Zgodovina

Ceprav so za izboljšanje okusa ekstrakt alg na vzhodu uporabljali že vec kot tisoc let, so šele leta 1908 dognali, da je za prijeten okus odgovorna glutaminska kislina. Leta 1910 so jo zaceli industrijsko pridelovati. Do leta 1956 je bila pridelava pocasna in draga. Ko pa so jo Japonci leta 1956 zaceli pridelovati s pomocjo bakterijske fermentacije, se je njen pohod v prehransko industrijo zares zacel. Zelo hitro je postala prvi dodatek prehranske industrije.

Prvi dokaz o možganskih poškodbah, ki jih provzroca MSG, je bil objavljen že leta 1957 (Lucas, D.R. and Newhouse, J. P. The toxic effect of sodium-L-glutamate on the inner layers of the retina. AMA Arch Ophthalmol 58: 193-201, 1957); prve raziskave in porocila o škodljivosti te kisline so bile objavljene leta 1968 (Kwok, R.H.M. The Chinese restaurant syndrome. Letter to the editor. N Engl J Med 278: 796, 1968); prvi izsledki o debelosti in drugih škodljivih posledicah uživanja MSGja pa so prišli v javnost leta 1969 (Olney, J.W. Brain lesions, obesity, and other disturbances in mice treated with monosodium glutamate. Science. 164: 719-721, 1969).

Škodljivost

Predelana hrana z dodanim MSGjem je dokazano vzrok za naslednje bolezni in zdravstvene težave: raznorazni kožni izpušcaji, astma, možganske poškodbe, zmanjšana sposobnost ucenja, motnje pri delovanju endokrinih žlez, telesna odvisnost, možganska kap, epilepsija, shizofrenija, strah, depresije, degenerativne nepravilnosti kot je ALS, Parkinsonova bolezen in Alzheimerjeva bolezen..Glutaminska kislina v dolocenih okolišcinah deluje kot nevrotoksin, povzroca nevronske degeneracije in celicno smrt. Že vec desetletij je dokazano, da MSG povzroca debelost in telesno odvisnost. V vec kot 100 razlicnih znanstvenih študijah po svetu so znanstveniki poredili miši na ta nacin, da so jim vbrizgali MSG. Ce pogledamo miši v naravi, ne najdemo nobene, ki bi bila debela. MSG pri miših poveca kolicino insulina, ki ga proizvaja trebušna slinavka za trikrat - zato se miši zacnejo rediti. Kaj pa ljudje? Evropska unija je pred kratkim objavila izsledke, da je zmeraj vec ljudi debelih in da ima zmeraj vec ljudi sladkorno bolezen. Uživanje hrane obogatene z MSGjem je ena glavnih vzrocnih povezav.

MSG se nahaja v skoraj vsaki predelani hrani. Tam, kjer ga ne moremo najti, se skriva za drugimi imeni, npr HVP ( hidroliziran rastlinski protein). Pri vsaki predelani hrani moramo paziti tudi na izjave, kot je npr. naravna aroma, dodan okus…Tu se tudi skriva MSG. MSG je predvsem v hrani, ki jo otroci najraje jedo. Pa ne da so otroci zaradi tega zmeraj bolj debeli?!. Preverite npr. cips, skoraj v vsakem je dodan MSG. In kako radi ga jedo otroci.

Zakaj ga proizvajalci tako radi dodajajo predelani hrani? Odgovor je preprost. MSG v telesu proizvaja podobno odvosnost, kot to delajo raznorazne droge in posledicno ljudje tako hrano rajše jedo. Skratka, ko gremo mimo polic s hrano, bomo raje izbrali hrano, ki nam tako prija in tekne---in to je skoraj zmeraj tista, ki ima dodan MSG. Zopet poglejte pakirano hrano, nizkomašcobne solatne prelive, konzervirane juhe,..in ce že vi ne, bodo vaši otroci takoj šli k polici s cipsom. Poglejte verige s hitro prehrano. V skoraj vseh izdelkih je MSG. In zakaj ni MSG prepovedan? Zato ker ga FDA (Federal Drug Administration) ni nikoli prepovedala, ceprav je bilo v zadnjih 30 letih objavljenih ogromno študij, ki govorijo o škodljivosti, odvisnosti in debelosti, ki jih povzroca prav MSG. In zakaj ga ni? Zato ker je mocan lobi prozvajalcev hrane tako zahteval. In mi vsi radi zobamo to hrano in se veselo debelimo, pri tem zelo uživamo ter nekako ne moremo nehati jesti npr. cipsa, ko ga enkrat odpremo in je na mizi. Poizkusite npr. CHIO CHIPS ( +20% gratis), ki ga dobite v vseh trgovskih centrih. Izvrsten okus. Ne moreš ga nehati jesti. Poglejte kaj mu je dodano- seveda tudi MSG. In ta cips je samo en izdelek od stotin drugih, ki vsebujejo MSG.

Kaj je MSG?

Glutamin - MSG je tehnicno gledano sol glutaminske kisline. Glutaminska kislina je aminokislina, ki se v naravi nahaja v rastlinskih in živalskih beljakovinah. Ni esencialna aminokislina, telo jo za svoje potrebe sâmo proizvaja. Glutaminska kislina naravno nastopa v beljakovinah, kjer je povezana v dolge verige aminokislin. V naravi nastopa v dveh oblikah L-glutaminska kislina in Dglutaminska kislina. L-glutaminska kislina vezana v beljakovine ne povzroca težav. Dglutaminska kislina pa ne nastopa samostojno v višjih oblikah organizmov. Najdemo jo samo v nekaterih bakterijah (njihovih celicnih stenah). D-glutaminska kislina se v telesu ne razgradi na enak nacin kot L- glutaminska kislina. Encimi, ki skrbijo za razgraditev glutaminske kisline namrec ne prepoznajo D- oblike in jo ignorirajo.

Glutaminsko kislino, ki samostojno nastopa izven beljakovin, imenujemo prosta glutaminska kislina. Pridelana glutaminska kislina – MSG poleg L- glutaminske kisline vsebuje tudi Dglutaminsko kislino, piroglutaminsko kislino in druge škodljive primesi. In ta MSG povzroca vse zgoraj naštete bolezni.

Vsaka glutaminska kislina, ki jo umetno (izven telesa) pridobimo kot samostojno aminokislino in ki jo uporabljamo kot dodatek v prehranski industriji, kozmetiki, zdravilih, gnojilih, itd, lahko povzroci razlicne telesne okvare in bolezni.

MSG nastane, ko s pomocjo npr. hidrolizacije (raztopitev spojine v vodi) razbijemo beljakovino na njene sestavne dele - aminokisline - glutaminsko kislino. Postopki pridobivanja MSGja se delijo na hidrolizo, sintezo in mikrobno fermentacijo.

S hidrolizo presekamo aminokislinske verige in na ta nacin se posamezne aminokisline osvobodijo in nastopajo samostojno. V postopku hidrolize uporabljajo kisline, encime (bakterije) in fermentacijo. V postopku hidrolize s pomocjo hidroklorne (solne) kisline nastanejo tudi mono in diklorpropanoli, ki so dokazano karcinogeni. Torej povrh vsega slabega, procesirana glutemicna kislina - po domace MSG - vsebuje tudi kancerogene spojine (glej Food Chemical News, December 2, 1996. Pp.24-25). Zavedati se moramo, da procesirana glutaminska kislina ni enaka glutaminski kislini, ki se naravno nahaja v nepredelani hrani in v cloveškem telesu.

Kaj lahko postorimo?

Predvsem se moramo ozavestiti, da ni vsaka procesirana hrana tudi zdrava, ne kupujmo in ne uživajmo hrane, ki ima dodan MSG ali njemu podobne izboljševalce okusa. Prepricati se moramo, da jemo zdravju škodljivo hrano, ce ta vsebuje MSG ali podobne dodatke. Še najbolj neodgovorno in škodljivo pa je, da tako hrano nudimo svojim otrokom.

Splošne informacije o škodljivosti MSGja najdete v knjigi Slow Poisoning of America (http://www.spofamerica.com ) , ki jo je napisal John Erb.
Podrobne informacije se nahajajo na spletni strani http://www.truthinlabeling.org
In če še ne verjamete o škodljivosti MSGja, si informacije poiščite na spletni strani http://www.pubmed.com , vtipkajte iskalno besedo MSG Obese in dobili boste najmanj 115 medicinskih študij o povezanosti MSGja z debelostjo in diabetesom
In če še zmeraj ne verjamete, si lahko podobne izsledke preberete celo na spletni strani proizvajalcev hrane, kjer reklamirajo MSG (http://www.msgfacts.com/facts/msgfact12.html).

P.S:.
Pa ne da smo vsi mi globalne poskusne miši prefriganih dobičkarjev svetovne prehranske industrije?